Sreda, 9. 7.

V torek po malici so MČ-ji nadaljevali s svojim programom, pri katerem so sledili namigom, iskali vodnike in opravljali naloge ter z njimi pridobivali točke za zmago. GG-ji so se preizkusili v debatah in kritičnem mišljenju, ki se je dotikalo indijanske zgodovine in zavojevalcev, ki so prišli v Ameriko. Morali so razmišljati o razlogih za in proti ter odgovarjati na dileme, ki so se pojavile pri poteku dogodkov. Zaradi hitrih misli in še hitrejših nog so MČ-ji nekoliko prej končali s programom, zato so se lahko šli še skopat v reko in se malo osvežiti po dolgem tekanju naokrog in raziskovanju tabornega prostora in vseh njegovih skritih kotičkov. Večerjo smo morali vsi skupaj sicer malo počakati, ampak ko smo končno vsi prišli na vrsto za hrano, smo videli, da se je vseeno splačalo – pomfri je bil odličen, krompir v foliji, ki so si ga pripravili GG-ji, pa prav tako. Za pravi večerni program nam je žal zmanjkalo časa, a smo se med čakanjem na večerjo dodobra nadružili, naigrali, naklepetali in naužili časa za uživancijo, tako da smo potem vseeno prijetno utrujeni lahko mirne vesti zapeli pesmico za lahko noč in se poslovili od naših najmlajših. GG-je so čakale še spoznavne igre, s katerimi so se nekoliko bolj povezali med sabo, izvedeli kakšno novo skrivnost in čenčo ter začeli malo bolj oprezati za še neznanimi fanti in dekleti iz drugega rodu, ki vzbujajo veliko več zanimanja kot že poznani prijatelji. Za nekatere je pozna ura pomenila spanje, za druge pa je prinašala začetek nočne straže, ki ima nalogo varovati tabor, opazovati dogajanje, stražiti zastavo in ohranjati pri življenju večni ogenj, ki naj bi gorel skozi celoten tabor. Ko smo se vodniki zjutraj zbudili, smo ugotovili, da zadnji, jutranji straži ena od njenih nalog ni najbolje uspela, saj se iz večnega ognja ni dvigalo nič dima – ugasnil je. To je pomenilo kazen za celoten tabor, otroci pa so se ponovno spomnili, kaj so dolžnosti nočne straže in zakaj jih je dobro opravljati. V jutranjem zboru smo ogenj ponovno prižgali, podržali fige in pesti na rokah in nogah, da nam ne bi več ugasnil, zapeli Zoji pesem za njen rojstni dan in se dogovorili za potek celotnega dneva. Dopoldne smo zaradi slabega vremena preživeli večinoma v jedilnici, v kateri smo si ogledali gledališko predstavo o perujskih Indijancih in odkrivanju notranjega miru, ki so nam jo zaigrali vodniki, nato pa smo se v kvizu še preizkusili, kdo bolje pozna Indijance in njihov način življenja. Po odličnem kosilu, ko smo bili vsi siti rulade ter dobrot iz kantine, smo se vsi skupaj in po vodih še slikali v tabornih majčkah, ki so letos še posebej lepe in prinašajo nasmehe – so namreč rumene barve, da smo vsaj zaradi njih čisto v soncu, če nam že narava tega ne privošči. Za popoldanski program smo danes pripravili osvajanje veščin, ki so si jih otroci lahko izbrali sami v skladu z njihovimi interesi – lahko streljajo z lokom, se učijo o prvi pomoči (in delajo umetne rane, ki izgledajo super realno!), opazovanju sledi, življenju v naravi, uporabi orodja, noža in vrvi, spoznavajo gozdove okrog nas in živali v njih, se preizkusijo kot igralci in pripovedovalci zgodb ali celo astronomi in meteorologi. Zagotovo se za vsakogar nekaj najde in upamo, da bo prav vsak prišel domov z nekaj novega znanja.