Ponedeljek, 14. 7.

Najprej naj se opravičimo, ker je včeraj naš blog kar zmanjkal, ampak smo imeli ogromno dela s programom zadnjega celega dne na taborjenju. V soboto zvečer smo imeli program, ki smo ga akali že cel teden – krste in bratstva. Krsti so bili pripravljeni v indijanskem duhu. Najprej sta se v čolnu proti toku na prizorišče pripeljala poglavar Glasni potok in poglavarka Tiha reka, pozdravila vse prisotne, nato pa so v spremljavi bobnov na plažo prišli še vsi naši krščenci, ki jih je bilo letos res rekordno število. Vodja obreda jim je razložil proces, nato pa so morali za nadaljnja navodila povprašati sveto govoreče drevo, ki je z bobnečim glasom povedal, da morajo počastiti indijanske bogove, ki jih bodo sprejeli v pleme Tabornikov. Vsak krščenec si je izmislil indijansko pesem in jo zakričal rečnim bogovom, ki so odobrili njihov prehod v elitno pleme. Nato so morali še popiti zvarek za moč, da so dokazali, koliko vzdržni so, dobili so krstne liste in tako uradno postali čisto pravi taborniki. Tudi bratstev smo imeli kar lepo število, bodoči bratje in sestre pa so morali najprej dokazati, kako dobro se poznajo z odgovarjanjem na vprašanja, našteti razloge za pobratenje in se čim bolje opisati, da so pokazali, kako dobro se opazujejo med seboj. Naslednje jutro so sledile še zadnje gozdne šole za MČ-je, med katerimi so kurili ognje in izkoristili čas za še zadnje taborniške aktivnosti z vodniki in kopanje v reki, GG-ji pa so se medtem igrali strateško igro, v kateri so morali čim prej uloviti izmuzljivega bizona in pri tem uporabiti najrazličnejše taborniško znanje. Popoldne so se GG-ji lotili zabavnih igric, povezanih z p+orientacijo, da so si razvijali občutek za prostor, razdaljo in relief, MČ-ji pa so se igrali športne igre, se dričali po milnici in se neskončno zabavali. Po najboljši malici na svetu, za katero smo dobili sladoled, so MČ-ji zapeli še nekaj taborniških pesmi, si izurili glasilke za petje himne in se poigrali nekaj igric, GG-ji pa so se začeli kar pripravljati na kuhanje večerje, da bi končali še pravi čas za tradicionalni večerni program – TV večer. Vodniki in vodstvo smo jim zvečer pripravili najrazličnejše skeče in predstave, da smo jih malo spomnili na dogajanje na taborjenju – potopis z bivaka, lovljenje bramorjev, pogovarjanje z ovcami in kravami, kuhanje večerje, med vsem tem pa smo seveda aktivno spremljali finale nogometnega prvenstva in navijali kot nori, da bi na koncu zmagala »prava« ekipa. Še prehitro je prišel čas za zadnji Dan je šel, zadnje nočne straže in za zadnje spanje v šotoru, GG-ji pa so svoj program še malo podaljšali z igranjem še zadnjega rim-šim-šima. Vedeli smo, da nas v ponedeljek zjutraj čaka veliko dela, zato smo kar hitro zaspali, naslednje jutro pa smo se hitro lotili pakiranja, čiščenja, iskanja stvari, pometanja, pospravljanja in podiranja šotorov. Eni so bili bolj pridni kot drugi, zato so si lahko privoščili še poležavanje in igre na plaži, ostali pa so med pospravljanjem nestrpno čakali kosilo, po katerem sledi slavnostni zbor. Podelili si bomo pohvale, priznanja, osvojene veščine in razkrili skritega prijatelja, nato pa bomo skočili na avtobus in se končno odpeljali proti domu!

Sobota, 12. 7.

Tabor je bil včeraj popoldne čisto prazen in tistim, ki smo ostali »doma«, nam je bilo kar malo dolgčas brez vseh otrok. Na srečo so se GG-ji vrnili že za večerjo, ko so si morali zakuriti ognje in si poiskati palice za pečenje taborniških hot dogov. MČ-ji so medtem hrenovke pekli na drugi, nekoliko bolj oddaljeni jasi, kjer so si privoščili malo časa samo zase. GG-ji in vodniki so imeli za večerni program dvoboj, v katerem so po težki borbi zmagali vodniki, a tudi GG-jem je šlo zelo dobro in si zaslužijo vse čestitke. Po tekmovanju so si nedvomno zaslužili sladko nagrado, zato so si nad ognji pekli penice, jih skombinirali s krekerji, namazanimi s čokoladnim namazom, in si malo povrnili energijo. MČ-ji so večer preživeli po svoje ob ognju, zapeli so kakšno pesem in šele ko je bil čas za spanje, so se vrnili v tabor. Vsi smo komaj čakali soboto, saj je bila vremenska napoved videti bolj ali manj idealna za naš program, in ko smo se zbudili, nas je res čakalo nebo brez deževnih oblakov. Dopoldne so otroci z vodniki preživeli v gozdnih šolah, med katerimi so kurili ognje na različne načine, pekli čevapčiče, spoznavali različne nože, streljali z lokom, urejali tabor ali šli na sprehod po okoliških krajih. Pred kosilom so nas obiskali tudi močni sončni žarki, ki so začeli strjevati blato, sušiti mokra oblačila in prinašati nasmeške na obraz, saj smo bili vsi zelo zadovoljni, da nam naokrog ni treba več skakati v gumijastih škornjih in pohodnih čevljih. Po počitku, ki so ga GG-ji izkoristili za dokončno postavitev ogromnega večernega ognja, so se MČ-ji odpravili na lov za bizonom s pomočjo potnih znakov, ki so jih za seboj pustili Indijanci, GG-ji pa so se učili o različnih oblikah orodja in »orožja«, ki ga uporabljamo taborniki: zračna puška, lok, frača, prača ipd. Zvečer nas čakajo krsti in bratstva in vsi novi krščenci že cel dan razmišljajo o tem, kakšna krstna imena si bodo izbrali in kakšne naloge bodo morali opravili, da bodo postali čisto pravi taborniki. Naše taborjenje se vedno hitreje bliža koncu, upam, pa, da nas bo vsaj še ta dna dneva spremljala sreča in nam bo narava poslala lepo vreme, da lahko domov pridemo z vsaj približno čistimi potovalkami.

Petek, 11. 7.

V četrtek po gozdnih šolah smo komaj dočakali večerjo, saj so nam naši kuharji pripravili carski praženec oz. po domače šmorn, ki ga imamo vsi radi. GG-jem se je žal priprava malo zavlekla, zato je bilo zanje večernega programa nekoliko manj, a še vedno dovolj za uživanje. Zvečer smo vsi skupaj imeli nostalgičen večer, na katerem smo se igrali stare igrice, v katerih smo v naših MČ letih uživali vodniki, GG-ji pa so največ časa porabili za igrico rim-šim-šim. Po celotnem taboru se je skozi celoten program slišal smeh in veselje je bilo vsesplošno prisotno, ampak žal je tudi ta program minil in na koncu nam je ostalo le še to, da smo zapeli Dan je šel in odšli sanjat v spalne vreče. V petek zjutraj smo se zbudili brez zvokov dežnih kapelj, zato je bila budnica še lepša. Dopoldne so bili otroci in vodniki v gozdnih šolah, ki jih je večina porabila za pranje oblačil, umivanje nog in sušenje stvari nad ognjem, kar je proces zelo pospešilo, da smo lahko dan brez dežja preživeli vsaj približno suhi in čisti. Starejši GG-ji so zadnji del gozdnih šol izkoristili za spoznavanje funkcij na taborjenju. Vsak od njih si je lahko izbral, katera funkcija ga najbolj zanima, nato pa so uro in pol vsi skupaj pomagali pri opravljanju najrazličnejših zadolžitev – nakupovali so hrano skupaj z ekonomom, rezali zelenjavo  v kuhinji, povijali odrgnine na kolenih pri prvi pomoči, pomagali vodnikom pri programu za otroke, pospravljali opremo skupaj z gospodarjem ter celo ocenjevali šotore in vodili zbor za kosilo skupaj s taborovodjo. Med kosilom nas je obiskala cela kopica bramorjev, ki smo jih reševali pred neprevidnimi tekajočimi otroškimi nogami in pred utopitvijo v blatu, nato pa smo jih z zanimanjem opazovali, saj jih večina še nikoli ni srečala. Glede na relativno lepo vremensko napoved smo se odločili, da bi bilo super, če bi bili otroci danes malo bolj aktivni, kot so bili prej v deževnih dneh, zato so se po kosilu MČ-ji odpravili na izlet do neke lepe jase v gozdu, kjer si bodo zakurili ogenj, si spekli hrenovke, se igrali kakšno igrico in preživeli popoldne v naravi, GG-ji pa so se odpravili na orientacijo, pri kateri jih je za nagrado čakala čisto prava Nutella. Pred odhodom se je samo za nas pojavil tudi sonček, ki trenutno sveti še malo prešibko za naš okus, ampak verjamemo, da se bo v naslednjih dneh vse popravilo. Kljub naporni prvi polovici taborjenja smo še vedno optimistični, da se bo naša zasebna blatna avtocesta kmalu posušila, da bodo nadaljnje dni malo lepše in da bomo lahko na tem taborjenju še bolj uživali.

Četrtek, 10. 7.

Sredo smo zaključili z dvema ločenima programoma, enim za MČ in enim za GG člane. Mlajši MČ-ji so si pripovedovali indijanske zgodbe med zvezdami, a žal nas je medtem malo zmotil dež, tako da so namesto zvezd nad sabo opazovali zelen strop šotorov. GG-ji so morali najprej dokončati kuhanje večerje zaradi dveh nezgod, ki sta se jim pripetile, nato pa so se polnih želodčkov podali na duhovno pot, ki jim jo je pripravil čisto pravi indijanski vrač, na koncu pa so s tretjim očesom še malo pokukali v prihodnost in si napisali pismo, ki ga bo vsak prejel s pošto na dom točno eno leto po taborjenju. Dan je šel smo na srečo zapeli po suhem, nismo pa dolgo imeli takšne sreče, saj je sredi noči začel padati dež, ki se kar noče in noče ustaviti. Četrtek smo začeli s trkanjem dežnih kapelj po platnih šotorov in blatno avtocesto, ki je čakala na naše padce sredi tabornega prostora. Zaradi spremenljivega vremena in ogromno stvari, ki jih je treba postoriti, smo se odločili, da bomo večji del današnjega programa preživeli v manjših skupinah. Dopoldne smo imeli drugi del osvajanja veščin – nekateri so nadaljevali svoje delo od včeraj, drugi pa so si izbrali kakšno drugo veščino in se s tem lotili neke druge teme njihovega zanimanja. Po golažu in kruhovih cmokih za kosilo še kar ni nehalo padati, zato smo se po vodih poskrili v šotore in začeli z gozdnimi šolami – najprej je sledilo pospravljanje stvari, da so vsi sploh imeli prostor za sedenje, nato pa najrazličnejše ustvarjalne delavnice, učenje  in ostal program, primeren za dež, GG-ji pa so se za začetek lotili urejanja svojih kuhinj, nabiranja in sušenja drv ter popravljanja šotorov, kis o jih prvi dan postavili nekoliko bolj krivo, kot bi si želeli v deževnem vremenu. Sicer vreme letos res ni najbolj na naši strani, a z vrečkami v čevljih, v pelerinah in s kapucami na glavah bomo preživeli tudi to – saj smo vendar taborniki, navajeni vsega in nasmejani v vsakem vremenu. Poleg tega vremenska napoved obljublja, da bo jutrišnji dan suh, da si bomo lahko vse stvari uspešno posušili in se suhi in čisti odpravili na MČ bivak.

Sreda, 9. 7.

V torek po malici so MČ-ji nadaljevali s svojim programom, pri katerem so sledili namigom, iskali vodnike in opravljali naloge ter z njimi pridobivali točke za zmago. GG-ji so se preizkusili v debatah in kritičnem mišljenju, ki se je dotikalo indijanske zgodovine in zavojevalcev, ki so prišli v Ameriko. Morali so razmišljati o razlogih za in proti ter odgovarjati na dileme, ki so se pojavile pri poteku dogodkov. Zaradi hitrih misli in še hitrejših nog so MČ-ji nekoliko prej končali s programom, zato so se lahko šli še skopat v reko in se malo osvežiti po dolgem tekanju naokrog in raziskovanju tabornega prostora in vseh njegovih skritih kotičkov. Večerjo smo morali vsi skupaj sicer malo počakati, ampak ko smo končno vsi prišli na vrsto za hrano, smo videli, da se je vseeno splačalo – pomfri je bil odličen, krompir v foliji, ki so si ga pripravili GG-ji, pa prav tako. Za pravi večerni program nam je žal zmanjkalo časa, a smo se med čakanjem na večerjo dodobra nadružili, naigrali, naklepetali in naužili časa za uživancijo, tako da smo potem vseeno prijetno utrujeni lahko mirne vesti zapeli pesmico za lahko noč in se poslovili od naših najmlajših. GG-je so čakale še spoznavne igre, s katerimi so se nekoliko bolj povezali med sabo, izvedeli kakšno novo skrivnost in čenčo ter začeli malo bolj oprezati za še neznanimi fanti in dekleti iz drugega rodu, ki vzbujajo veliko več zanimanja kot že poznani prijatelji. Za nekatere je pozna ura pomenila spanje, za druge pa je prinašala začetek nočne straže, ki ima nalogo varovati tabor, opazovati dogajanje, stražiti zastavo in ohranjati pri življenju večni ogenj, ki naj bi gorel skozi celoten tabor. Ko smo se vodniki zjutraj zbudili, smo ugotovili, da zadnji, jutranji straži ena od njenih nalog ni najbolje uspela, saj se iz večnega ognja ni dvigalo nič dima – ugasnil je. To je pomenilo kazen za celoten tabor, otroci pa so se ponovno spomnili, kaj so dolžnosti nočne straže in zakaj jih je dobro opravljati. V jutranjem zboru smo ogenj ponovno prižgali, podržali fige in pesti na rokah in nogah, da nam ne bi več ugasnil, zapeli Zoji pesem za njen rojstni dan in se dogovorili za potek celotnega dneva. Dopoldne smo zaradi slabega vremena preživeli večinoma v jedilnici, v kateri smo si ogledali gledališko predstavo o perujskih Indijancih in odkrivanju notranjega miru, ki so nam jo zaigrali vodniki, nato pa smo se v kvizu še preizkusili, kdo bolje pozna Indijance in njihov način življenja. Po odličnem kosilu, ko smo bili vsi siti rulade ter dobrot iz kantine, smo se vsi skupaj in po vodih še slikali v tabornih majčkah, ki so letos še posebej lepe in prinašajo nasmehe – so namreč rumene barve, da smo vsaj zaradi njih čisto v soncu, če nam že narava tega ne privošči. Za popoldanski program smo danes pripravili osvajanje veščin, ki so si jih otroci lahko izbrali sami v skladu z njihovimi interesi – lahko streljajo z lokom, se učijo o prvi pomoči (in delajo umetne rane, ki izgledajo super realno!), opazovanju sledi, življenju v naravi, uporabi orodja, noža in vrvi, spoznavajo gozdove okrog nas in živali v njih, se preizkusijo kot igralci in pripovedovalci zgodb ali celo astronomi in meteorologi. Zagotovo se za vsakogar nekaj najde in upamo, da bo prav vsak prišel domov z nekaj novega znanja.