Petek, 11. 7.

V četrtek po gozdnih šolah smo komaj dočakali večerjo, saj so nam naši kuharji pripravili carski praženec oz. po domače šmorn, ki ga imamo vsi radi. GG-jem se je žal priprava malo zavlekla, zato je bilo zanje večernega programa nekoliko manj, a še vedno dovolj za uživanje. Zvečer smo vsi skupaj imeli nostalgičen večer, na katerem smo se igrali stare igrice, v katerih smo v naših MČ letih uživali vodniki, GG-ji pa so največ časa porabili za igrico rim-šim-šim. Po celotnem taboru se je skozi celoten program slišal smeh in veselje je bilo vsesplošno prisotno, ampak žal je tudi ta program minil in na koncu nam je ostalo le še to, da smo zapeli Dan je šel in odšli sanjat v spalne vreče. V petek zjutraj smo se zbudili brez zvokov dežnih kapelj, zato je bila budnica še lepša. Dopoldne so bili otroci in vodniki v gozdnih šolah, ki jih je večina porabila za pranje oblačil, umivanje nog in sušenje stvari nad ognjem, kar je proces zelo pospešilo, da smo lahko dan brez dežja preživeli vsaj približno suhi in čisti. Starejši GG-ji so zadnji del gozdnih šol izkoristili za spoznavanje funkcij na taborjenju. Vsak od njih si je lahko izbral, katera funkcija ga najbolj zanima, nato pa so uro in pol vsi skupaj pomagali pri opravljanju najrazličnejših zadolžitev – nakupovali so hrano skupaj z ekonomom, rezali zelenjavo  v kuhinji, povijali odrgnine na kolenih pri prvi pomoči, pomagali vodnikom pri programu za otroke, pospravljali opremo skupaj z gospodarjem ter celo ocenjevali šotore in vodili zbor za kosilo skupaj s taborovodjo. Med kosilom nas je obiskala cela kopica bramorjev, ki smo jih reševali pred neprevidnimi tekajočimi otroškimi nogami in pred utopitvijo v blatu, nato pa smo jih z zanimanjem opazovali, saj jih večina še nikoli ni srečala. Glede na relativno lepo vremensko napoved smo se odločili, da bi bilo super, če bi bili otroci danes malo bolj aktivni, kot so bili prej v deževnih dneh, zato so se po kosilu MČ-ji odpravili na izlet do neke lepe jase v gozdu, kjer si bodo zakurili ogenj, si spekli hrenovke, se igrali kakšno igrico in preživeli popoldne v naravi, GG-ji pa so se odpravili na orientacijo, pri kateri jih je za nagrado čakala čisto prava Nutella. Pred odhodom se je samo za nas pojavil tudi sonček, ki trenutno sveti še malo prešibko za naš okus, ampak verjamemo, da se bo v naslednjih dneh vse popravilo. Kljub naporni prvi polovici taborjenja smo še vedno optimistični, da se bo naša zasebna blatna avtocesta kmalu posušila, da bodo nadaljnje dni malo lepše in da bomo lahko na tem taborjenju še bolj uživali.