Sobota, 12. 7.

Tabor je bil včeraj popoldne čisto prazen in tistim, ki smo ostali »doma«, nam je bilo kar malo dolgčas brez vseh otrok. Na srečo so se GG-ji vrnili že za večerjo, ko so si morali zakuriti ognje in si poiskati palice za pečenje taborniških hot dogov. MČ-ji so medtem hrenovke pekli na drugi, nekoliko bolj oddaljeni jasi, kjer so si privoščili malo časa samo zase. GG-ji in vodniki so imeli za večerni program dvoboj, v katerem so po težki borbi zmagali vodniki, a tudi GG-jem je šlo zelo dobro in si zaslužijo vse čestitke. Po tekmovanju so si nedvomno zaslužili sladko nagrado, zato so si nad ognji pekli penice, jih skombinirali s krekerji, namazanimi s čokoladnim namazom, in si malo povrnili energijo. MČ-ji so večer preživeli po svoje ob ognju, zapeli so kakšno pesem in šele ko je bil čas za spanje, so se vrnili v tabor. Vsi smo komaj čakali soboto, saj je bila vremenska napoved videti bolj ali manj idealna za naš program, in ko smo se zbudili, nas je res čakalo nebo brez deževnih oblakov. Dopoldne so otroci z vodniki preživeli v gozdnih šolah, med katerimi so kurili ognje na različne načine, pekli čevapčiče, spoznavali različne nože, streljali z lokom, urejali tabor ali šli na sprehod po okoliških krajih. Pred kosilom so nas obiskali tudi močni sončni žarki, ki so začeli strjevati blato, sušiti mokra oblačila in prinašati nasmeške na obraz, saj smo bili vsi zelo zadovoljni, da nam naokrog ni treba več skakati v gumijastih škornjih in pohodnih čevljih. Po počitku, ki so ga GG-ji izkoristili za dokončno postavitev ogromnega večernega ognja, so se MČ-ji odpravili na lov za bizonom s pomočjo potnih znakov, ki so jih za seboj pustili Indijanci, GG-ji pa so se učili o različnih oblikah orodja in »orožja«, ki ga uporabljamo taborniki: zračna puška, lok, frača, prača ipd. Zvečer nas čakajo krsti in bratstva in vsi novi krščenci že cel dan razmišljajo o tem, kakšna krstna imena si bodo izbrali in kakšne naloge bodo morali opravili, da bodo postali čisto pravi taborniki. Naše taborjenje se vedno hitreje bliža koncu, upam, pa, da nas bo vsaj še ta dna dneva spremljala sreča in nam bo narava poslala lepo vreme, da lahko domov pridemo z vsaj približno čistimi potovalkami.